BibcodeZa Wikipedijino predlogo, ki povezuje na članke z bibcode, glej predloga:bibcode
Bibcode (znan tudi kot »refcode«) je zgoščen identifikator, ki ga uporablja več astronomskih podatkovnih sistemov za poenotene referenčne vire. Bibliographic Reference Code (REFCODE) so izvirno razvili za rabo v SIMBAD in NASA/IPAC Extragalactic Database (NED), postal pa je de facto standard in se sedaj uporablja širše. Na primer v Nasinem Astrophysics Data System, kjer so skovali in raje uporabljajo izraz »bibcode«.[1][2] Njegova koda ima fiksno dolžino 19 znakov v obliki: kjer je YYYY štirištevilčno leto sklica in JJJJJ koda, ki označuje kje je bil sklic objavljen. V primeru sklica na revijo je VVVV število letnika, M označuje razdelek revije kjer je bil sklic objavljen (na primer L za črkovne razdelke), PPPP podaja začetno številko strani, A pa je prva črka zadnjega imena prvega avtorja. Pike (.) se rabijo za zapolnitev nerabljenih polj in za zmanjšanje polj na njihovo fiksno dolžino, če so predolgi. Zmanjšanje gre z desne za kodo publikacije in z leve za število letnika in številko strani.[1][2] Številke strani večje od 9999 se nadaljujejo v stolpcu M. 6-števčna identifikacijska števila članka (namesto številk strani) uporabljajo publikacije Physical Review od poznih 1990-ih in se obravnavajo na naslednji način: prvi dve števki indentifikacije članka, ki odgovarjata zaporedni številki izdaje, se pretvorita v malo črko (01 = a itd.) in se vstavita v stolpec M. Preostale štiri števke se rabijo za polje strani.[2] Nekateri zgedi kode so:
Glej tudiSklici
Viri
|
Portal di Ensiklopedia Dunia