Labod X-1

Labod X-1/HDE 226868

Lega Laboda X-1 (obkroženo) levo od Eta Laboda v ozvezdju Labod[1]
Opazovalni podatki Epoha J2000      Enakonočje J2000
Ozvezdje	Labod
Rektascenzija	19h 58m 21,67595s[1]
Deklinacija	+35° 12′ 05,7783″[1]
Navidezni sij (V)	8,95[2]
Značilnosti
Spektralni razred	O9.7Iab[2]
U−B Barvni indeks	−0,30[3]
B−V Barvni indeks	+0,81[3]
Tip spremenljivke	Elipsoidna spremenljivka
Astrometrija
Radialna hitrost (Rv)	−13[2] km/s
Lastno gibanje (μ)	RA: −3,37[1] mas/l Dec.: −7,15[1] mas/l
Paralaksa (π)	0,539 ± 0,033[4] mas
Oddaljenost	6100 ± 400 sv. l. (1900 ± 100 pc)
Absolutni izsev (MV)	−6,5±0,2[5]
Podrobnosti
Masa	14–16[6] M☉
Polmer	20–22[7] R☉
Izsev	3–4×105[7] L☉
Površinska težnost (log g)	3,31±0,07[8] cgs
Temperatura	31000[9] K
Vrtenje	vsakih 5,6 dni
Starost	5[10] Ma
Druge oznake
AG (ali AGK2)+35 1910, BD+34 3815, HD (or HDE) 226868, HIP 98298, SAO 69181, V1357 Cyg.[2]
Sklici na podatkovne baze
SIMBAD	podatki

Labod X-1 (Cyg X-1) je rentgensko dvozvezdje z obhodnim časom v ozvezdju Laboda. Od Sonca je oddaljeno približno 6100 svetlobnih let. Sestavljata ga zvezdna črna luknja in navadna zvezda, ki kroži okrog nje. Črna luknja z zvezde trga maso, pri čemer nastaja akreacijski disk, ki seva rentgensko svetlobo. V rentgenskem sevanju tega izvora so opazne velike spremembe v intervalih po 50 ms, kar je zelo hitro in kaže na zelo majhno velikost izvora.

Ta zvezda leži pol stopinje SVV od Ete Laboda in je modra nadorjakinja s površinsko temperaturo 30 000 °C in maso 20 do 30 Sončevih mas.

Njena masa je vsaj 10 Sončevih mas. Odkrili so jo zaradi sevajočega akreacijskega diska, ki ga ne bi moglo ustvariti nobeno drugo telo.

Močan izvor rentgenskega sevanja so v Labodu odkrili že leta 1962, ko so v ozračje z raketami začeli pošiljati prve detektorje. V letu 1965 so odkrili spremenljivost izvora. Leta 1970, ko so v orbito izstrelili prvi rentgenski satelit UHURU, so ugotovili, da izvor sevanja sovpada z zvezdo HDE 226868. Charles Thomas Bolton je odkril nepravilnosti v gibanju zvezde, kar je pokazalo na črno luknjo.

• Stava Stephena Hawkinga: Fizik, ki je lep del svojega dela posvetil črnim luknjam, je stavil, da v Labodu X-1 NI črne luknje; to je bilo zanj neke vrste zavarovanje, saj bi, če bi njegovo delo padlo v vodo, vsaj dobil stavo. Na svojo srečo je izgubil, da ne bo pomote.

• Kambič, Bojan (2007). Raziskujmo ozvezdja z daljnogledom 10 x 50. CAMBIO, Ljubljana. ISBN 978-961-92148-0-0.
• Hawking, Stephen William (2003). Ilustrirana kratka zgodovina časa. DMFA-založništvo. ISBN 961-212-146-X.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Labod X-1.

Koordinati: 19^h 58^m 21.6756^s, +35° 12′ 05.775″

Ta o zvezdi članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

• p
• p
• u